Moja pot do izvorne energije

Kar pomnim sebe, sem hrepenela po stiku z naravo, z dobrosrčnimi ljudmi. Po dobrinah, ki se jih ne da kupiti. Že kot otrok sem imela neizmerno srečo: odraščala sem sredi narave, z izjemnimi ljudmi, ki so me podpirali in me učili stvari, ki se jih ne naučiš v nobeni šoli. Veliko so mi dali stari ljudje; ti so vedno imeli čas zame, od njih sem dobila posebne darove in poglede na življenje, ki mi razsvetljujejo življenjsko pot.

V odraslih letih sem se pogosto spraševala, zakaj sem se rodila v tej dobi. Okoli mene le pehanje za materialnimi dobrinami, ljudje vse bolj odtujeni drug od drugega. In od sebe. Svoje rojstvo v tej dobi sem čutila kot pomoto.

Ljudi, s katerimi govorim o svojem delu, zanima: kako se je vse začelo?

Delala sem v farmacevtskem marketingu. V meni se je vse pogosteje javljal notranji glas in me spraševal: »Kaj dobrega narediš za človeštvo v tej službi?« Nato so mi še vse moderne službene naprave sporočale, da nisem na pravem mestu — bolj kot sem imela moderne telefone in novejše računalnike, bolj so mi odpovedovali. Danes vem, da so bila to opozorila, da nisem na pravi poti.

Od različnih ljudi sem slišala namige, naj si grem izmerit svojo bioenergijo. Prijavila sem se na izobraževanje za bioenergetike, a je naneslo, da se ga nisem mogla udeležiti. V tistem času mi je prijateljica povedala za astrologinjo, gospo Ano. Ko sem prišla k njej, jo je najprej zanimalo, kaj počnem poklicno in kakšni občutki me ob tem prevevajo. Končno me je nekdo vprašal o občutkih v moji službi!

Gospa Ana me je prikovala na stol z besedami, da so moja vprašanja zelo na mestu, ker je moja naloga v tem življenju povsem drugačna. Da bi morala pomagati ljudem na povsem drug način, ne pa z zdravili. Da je v meni neizmerna energija, ki pa je na žalost v trdnem spancu. In da moram poiskati pravo pot, da jo zbudim — in to včeraj, ne jutri! Ko sem omenila tečaj bioenergetskega zdravljenja, mi je odgovorila z odločnim »ne«. Da bioenergija ni zame; da je moja pot povsem drugje. Pri drugačni energiji.

Pot me je nato vodila do gospe Darinke, ki se ukvarja z energijami. Tudi ona mi je po terapijah vsakič povedala isto: da sem taka duša, da bi se lahko ukvarjala s podobnimi stvarmi. Začela sem raziskovati, se vpisala v šolo za tovrstnega terapevta in po tečaju nabirala prve dobre izkušnje s terapijami pri prijateljih. A čutila sem, da na področju energij obstaja še nekaj, kar me vabi, da odkrijem.

Brskala sem naprej in prišla do šole, kjer učijo, kako biti kanal za izvorno energijo. Ko sem se prvič povezala s to, najmočnejšo energijo v vesolju, sem se počutila, kot bi se vrnila domov. Nepopisno lepi občutki. Takoj mi je bilo jasno, da je to res tisto pravo, kar sem iskala. Začela sem prakticirati na tem področju in se izobraževala naprej.

Zares sem našla svojo pravo pot, tisto, o kateri je govorila gospa Ana. Dneva, ko sem se odločila, da bo to moj poklic, ne bom nikoli pozabila. Počutila sem se, kot bi se ponovno rodila.

Zdaj vem in čutim, da je moje rojstvo v tej dobi vse prej kot pomota.

— Tatjana, jesen 2015