O meni

Jaz

S psom Murijem, ki mi je še ne 1,5 letni rešil življenje

1-IMG_0307

 

 

 

Moje srce je od nekdaj hrepenelo po stiku z naravo, z dobrosrčnimi ljudmi. Po dobrinah, ki se jih ne da kupiti.  Že kot otrok sem imela neizmerno srečo: vse to mi je bilo položeno v zibelko. Odraščala sem sredi narave, z izjemnimi ljudmi, ki so me podpirali, me učili stvari, ki se  jih ne naučiš v nobeni šoli. Vse moje otroštvo so me obkrožali čudoviti ljudje. Še posebno veliko so mi dali stari ljudje; ti so vedno imeli čas za mene. Prav od njih sem dobila posebne darove, poglede na življenje, ki mi razsvetljuje življenjsko pot. Moje otroštvo je bilo tudi zaradi njih nekaj posebnega.

V zadnjih odraslih letih pa sem se pogosto spraševala, zakaj sem se rodila v tej dobi. Okoli mene sama naglica, pehanje za materialnimi dobrinami. Ljudje pa vse bolj odtujeni drug od drugega. In od sebe. Potrošništvo, kdo bo boljši, kdo bo imel več, . . .
Svoje rojstvo v tej dobi sem čutila kot pomoto. Zakaj se je Bog tako zmotil, sem se spraševala.

Ljudi, s katerimi govorim o svojem delu, zanima: Kako se je vse začelo?

Delala sem v farmacevtskem marketingu. V meni se je vse pogosteje javljal notranji glas in me spraševal: »Kaj dobrega narediš za človeštvo v tej službi?!?«

Nato so mi še vse moderne službene naprave sporočale, da nisem na pravem mestu. Bolj kot sem imela moderne telefone, novejše računalnike, bolj so mi ti odpovedovali. Kot bi se vse zarotilo proti meni, sem doživljala v tistih dneh. Danes pa vem, da so bila to opozorila, da nisem na pravi poti. Od različnih ljudi sem slišala namige, naj si grem izmerit svojo bioenergijo? Bioenergijo? Izmerit? Pojma nisem imela, o čem govorijo. In sem slišala reklamo po radiju, da obstaja šolanje za bioenergetike. Prijavila sem se na izobraževanje, čeprav me tja ni niti malo vleklo. Po drugi strani pa sem čutila, da moram narediti premik v svojem življenju.

Pa je naneslo tako, da nisem mogla na omenjeno izobraževanje. Organizator me je potolažil, da se lahko udeležim naslednjega termina. Razpisali so ga čez nekaj mesecev. Prijateljica mi je v tistem času povedala za astrologinjo gospo Ano. Da je izvrstna v izdelavi astroloških kart. To sem si pa že dolgo želela imeti! Začutila sem, da moram vzpostaviti stik z njo. Ko sem prišla do nje, jo je najprej zanimalo, kaj počnem poklicno. In pa, kakšni občutki me ob tem prevevajo.
Občutki?!? Končno  me je nekdo vprašal o občutkih  v moji službi! Kakšno olajšanje sem začutila, ko sem lahko na glas povedala, kaj mi bega po glavi. »Kaj dobrega naredim...?!?«

Gospa Ana me je prikovala na stol z besedami, da so moja vprašanja zelo na mestu, ker je moja naloga povsem drugačna v tem življenju. Da bi morala pomagati ljudem na povsem drug način, ne pa z zdravili. Da je v meni neizmerna energija, ki pa je na žalost v trdnem spancu.  Da moram poiskati pravo pot. In to včeraj, ne jutri! Vse mi je postavila na glavo. Kakšne stvari pa govori, sem se spraševala?!? Kaj pa naj bi to bilo? In na koncu srečanja se mi je začelo svitati, da bi bil tečaj bioenergetskega zdravljenja, ki sem ga imela čez tri dni, tisto pravo. Izdavim iz sebe skrivnost. A kot da šokov še ne bi bilo dovolj, mi je odgovorila z odločnim »NE!« Da si moram najti nekaj drugega. Da bioenergija ni za mene; da je moja pot drugje.
Od gospe Ane sem odšla povsem sesuta.

V tisti zmedi se mi v misli prikrade prijateljica, ki mi je že dolgo želela predstaviti gospo Darinko, ki se ukvarja z energijami.  Pa ni bilo še prilike do takrat. In res, pogovorim se z gospo Darinko po telefonu. In mi tudi ona potrdi, da nisem za take vrste šolo. Gospa Darinka je razumela mojo stisko. Povabila me je, naj pridem k njej na razgovor. Ob srečanju z njo sem takoj začutila njeno toplino, dobrosrčnost. A vse informacije, ki sem jih dobila, so me še bolj zbegale. Gospa Darinka se ukvarja z angelskimi energijami.
Kaj pa je to? Od malih nog verujem v Boga. A to, kar sem slišala od nje, je bilo povsem preveč za mene.

Dvakrat sem bila pri njej in vsakič mi je po terapijah z angelsko energijo povedala isto: da sem izjemno čista duša in bi se lahko tudi sama ukvarjala s tem. Samo kam naj se sedaj obrnem? Intuitivni ljudje vedno svetujejo: »Naredi, kar čutiš.« S tem me je zelo zbegala. Čutim?!? Čutila sem le to, da bi rada čim prej zbežala od nje. A sem kljub temu začela brskati po internetu o angelskih energijah in prišla do podatkov o šoli za angelske terapevte. In se vpisala. Čez nekaj mesecev so se začela predavanja na to temo.

Po tečaju sem vlekla za rokav svoje prijatelje, da bi jim naredila terapijo. Dobre izkušnje so se začele nabirati. Čutila pa sem, da na področju energij obstaja še nekaj, kar me vabi, da odkrijem. Brskala sem naprej. In prišla do šole, kjer učijo, kako biti kanal za izvorno energijo. Ko sem prvič to izkusila, sem se počutila, kot bi se vrnila domov. Nepopisno lepi občutki. Že samo po tem sem vedela, da je to res tisto pravo. Začela sem prakticirati na tem področju in se izobraževala še naprej.

In sedaj sem tu. Odločena, da to počnem poklicno. Da je to moja pot. Tista, o kateri je govorila gospa Ana. Tistega dne, ko sem se končno odločila, da bo to moja poklicna pot,  sem se počutila,  kot bi se ponovno rodila.

Zdaj razumem misel:

ČLOVEK SE RODI DVAKRAT. PRVIČ, KO PRIDE NA SVET. IN DRUGIČ, KO UGOTOVI, ZAKAJ SE JE RODIL.

Zdaj vem in čutim, da je moje rojstvo v tej dobi vse prej kot pomota.