S psom Murijem, ki mi je še ne 1,5 letni rešil življenje
Kar pomnim sebe, sem hrepenela po stiku z naravo, z dobrosrčnimi ljudmi. Po dobrinah, ki se jih ne da kupiti. Že kot otrok sem imela neizmerno srečo: Odraščala sem sredi narave, z izjemnimi ljudmi, ki so me podpirali, me učili stvari, ki se jih ne naučiš v nobeni šoli. Veliko so mi dali stari ljudje; ti so vedno imeli čas za mene, od njih sem dobila posebne darove, poglede na življenje, ki mi razsvetljujejo življenjsko pot. Moje otroštvo je bilo tudi zaradi njih nekaj posebnega.
V zadnjih odraslih letih sem se pogosto spraševala, zakaj sem se rodila v tej dobi. Okoli mene le pehanje za materialnimi dobrinami. Ljudje vse bolj odtujeni drug od drugega. In od sebe. Potrošništvo, kdo bo boljši, imel več, . . .
Svoje rojstvo v tej dobi sem čutila kot pomoto. Zakaj se je Bog tako zmotil, sem se spraševala.
Ljudi, s katerimi govorim o svojem delu, zanima: Kako se je vse začelo?
Delala sem v farmacevtskem marketingu. V meni se je vse pogosteje javljal notranji glas in me spraševal: »Kaj dobrega narediš za človeštvo v tej službi?!?«
Nato so mi še vse moderne službene naprave sporočale, da nisem na pravem mestu. Bolj kot sem imela moderne telefone, novejše računalnike, bolj so mi ti odpovedovali. Kot bi se vse zarotilo proti meni, sem doživljala v tistih dneh. Danes pa vem, da so bila to opozorila, da nisem na pravi poti. Od različnih ljudi sem slišala namige, naj si grem izmerit svojo bioenergijo? Bioenergijo? Izmerit? Pojma nisem imela, o čem govorijo. In sem slišala reklamo po radiju, da obstaja šolanje za bioenergetike. Prijavila sem se na izobraževanje, čeprav me tja ni niti malo vleklo. Po drugi strani pa sem čutila, da moram narediti premik v svojem življenju.
A je naneslo, da nisem mogla na omenjeno izobraževanje. Organizator me je potolažil, da se lahko udeležim naslednjega termina. Razpisali so ga čez nekaj mesecev. Prijateljica mi je v tistem času povedala za astrologinjo gospo Ano. Da je izvrstna v izdelavi astroloških kart. To sem si že dolgo želela imeti! Začutila sem, da moram vzpostaviti stik z njo. Ko sem prišla do nje, jo je najprej zanimalo, kaj počnem poklicno in kakšni občutki me ob tem prevevajo.
Občutki?!? Končno me je nekdo vprašal o občutkih v moji službi! Kakšno olajšanje sem začutila, ko sem lahko na glas povedala, kaj mi bega po glavi. »Kaj dobrega naredim...?!?«
Gospa Ana me je prikovala na stol z besedami, da so moja vprašanja zelo na mestu, ker je moja naloga povsem drugačna v tem življenju. Da bi morala pomagati ljudem na povsem drug način, ne pa z zdravili. Da je v meni neizmerna energija, ki pa je na žalost v trdnem spancu. Da moram poiskati pravo pot, da jo zbudim. In to včeraj, ne jutri! Vse mi je postavila na glavo. Kakšne stvari pa govori, sem se spraševala?!? Kaj pa naj bi to bilo? In na koncu srečanja se mi je začelo svitati, da bi bil tečaj bioenergetskega zdravljenja, ki sem ga imela čez tri dni, tisto pravo. Izdavim iz sebe skrivnost. A kot da šokov še ne bi bilo dovolj, mi je odgovorila z odločnim »NE!« Da si moram najti nekaj drugega. Da bioenergija ni za mene; da je moja pot povsem drugje. Pri drugačni energiji. Od gospe Ane sem odšla povsem sesuta.
V tisti zmedi se mi je v misli prikradla prijateljica, ki mi je že dolgo želela predstaviti gospo Darinko, ki se ukvarja z energijami. A nikakor ni bilo prilike do takrat. Uspelo se mi je pogovoriti se z gospo Darinko po telefonu. Tudi ona mi je potrdila, da nisem za take vrste šolo. Šla sem k njej na razgovor. A vse informacije, ki sem jih dobila, so me še bolj zbegale. Kaj so to božje energije? Od malih nog verujem v Boga. A to, kar sem slišala od nje, je bilo povsem preveč za mene.
Dvakrat sem bila pri njej in vsakič mi je po terapijah povedala isto: da sem taka duša, da bi se lahko ukvarjala s podobnimi stvarmi.
Samo kam naj se sedaj obrnem? Intuitivni ljudje vedno svetujejo: »Naredi, kar čutiš.« S tem me je zelo zbegala. Čutim?!? Čutila sem le to, da bi rada čim prej zbežala od nje. A sem kljub temu začela brskati po internetu o energijah in prišla do podatkov o šoli za tovrstnega terapevta. In se vpisala. Čez nekaj mesecev so se začela predavanja.
Po tečaju sem vlekla za rokav svoje prijatelje, da bi jim naredila terapijo. Dobre izkušnje so se začele nabirati. Čutila sem, da na področju energij obstaja še nekaj, kar me vabi, da odkrijem.
Brskala sem naprej. In prišla do šole, kjer učijo, kako biti kanal za izvorno energijo. Ko sem se prvič povezala s to, najmočnejšo energijo v Vesolju, sem se počutila, kot bi se vrnila domov. Nepopisno lepi občutki. Takoj mi je bilo jasno, da je to res tisto pravo, kar sem iskala. Začela sem prakticirati na tem področju in se izobraževala naprej.
Zares sem našla svojo pravo pot, tisto, o kateri je govorila gospa Ana.
Dneva, ko sem se odločila, da bo to moj poklic, ne bom nikoli pozabila. Počutila sem se, kot bi se ponovno rodila.
Zdaj razumem misel:
ČLOVEK SE RODI DVAKRAT. PRVIČ, KO PRIDE NA SVET. IN DRUGIČ, KO UGOTOVI, ZAKAJ SE JE RODIL.
Zdaj vem in čutim, da je moje rojstvo v tej dobi vse prej kot pomota.
Jesen, 2015